Potovati odgovorno

Umetniki že stoletja uporabljajo potovanje kot sredstvo za širjenje obzorja in navdiha. Od trubadurjev do renesančnih slikarjev in naprej do Gauginovih potovanj v južni Tihi ocean in slavnega potovanja Paula Kleeja v Tunizijo, pa vse do današnjih predanih romanj na oh-tako-pogostih bienal svetovnega severa, v zadnjem času pa tudi globalnega juga, je umetnost vedno našla način, kako potovati. 

Potovanje predstavlja način, da si umetnik pridobi nove izkušnje in navdih, zbere nove poglede na vsakdanje življenje in si omogoči čas za ustvarjanje, zlasti v času rezidence. Potovanja imajo tudi močno povezavo s finančnim uspehom umetnika, kot trdi Christiane Hellmanzik v prispevku “Ali potovanje navdihuje? Dokazi superzvezdnikov moderne umetnosti (ang. Does travel inspire? Evidence from the superstars of modern art)” ¹. V prispevku Hellmanzik trdi, da so "umetniška dela, ustvarjena v letu potovanja, za 7% bolj dragocena od tistih, ustvarjenih v obdobju, ko potovanj ni bilo" ², čeprav ta korelacija traja le do obdobja abstraktne umetnosti, ko umetnost postane manj reprezentativna. Hellmanzik to pripisuje "učinku naložb v človeški kapital, širjenju znanja in navdihu z destinacije potovanja" ³ in, dodam, zahvaljujoč na novo sklenjenim prijateljstvom in povezavam med ljudmi v umetniškem svetu ali zunaj njega.

Takrat, tako kot zdaj, potovanja niso bila le sredstvo za beg in navdih, ampak tudi sredstvo za varnost zaposlitve, saj zagotavlja potreben čas za osredotočanje na novo delo in povezave za uspeh v umetniškem svetu.

V prejšnjem desetletju je umetniški kritik Nicolas Bourriaud uveljavil izraz “The Radicant” ⁴. V istoimenski knjigi trdi, da bi morali sodobni umetniški delavci »[pognati] svoje korenine, jih uprizoriti v raznolikih kontekstih in oblikah, jim odreči kakršno koli vrednost kot izvor«, da se izkoreninijo iz stiske svoje zgodovine, vzgoje in monotonije. Potovati, širiti svoja obzorja, biti neskladen z domačimi in / ali heterogenimi pogledi. Učiti se skozi doživete izkušnje, spoznavati nove lokalne skupnosti, multikulturalizem, karkoli to lahko pomeni, in potovati kot način, da se v umetniški praksi zoperstavimo evrocentrizmu in kolonializmu.

Neomejene možnosti raziskovanja in znanja, ki ga je mogoče pridobiti s potovanjem, so danes prikazani na drugačen način, kot je "potepanje po svetu (ang. globetrotting)" in "digitalni nomadizem (ang. digital nomadism)". Današnje cik-cakanje po umetniških sejmih, simpozijih in rezidencah so postala skoraj neizogiben način življenja delavca na področju umetnosti, saj so pogosta potovanja (ne) dosegljiva častna značka za vsakega umetnika, kustosa, kritika ali umetniškega pisca, pomembnega v t.i. "kozmo-proletariatu" ⁵. Zaradi zavezanosti sveta umetnosti kulturnemu nomadizmu, širitvi in umetniškim novostim so umetniški delavci potovali dlje in pogosteje.

Kljub temu, da je umetnost sama vedno globalna, - s svilnatimi slikami, obrtnimi predmeti, plemenskimi skulpturami in maskami, ki se v lesenih zabojih premikajo po vsem svetu, - so nizkocenovna potovanja omogočila, da so lahko umetniki sami, globalni, dani v majhne železne zaboje, tako kot je to nedolgo nazaj dogajalo z njihovimi umetniškimi deli. Hkrati je naraščanje razpoložljivosti nizkocenovnih letalskih potovanj in ustanovitev podjetij, kot sta Airbnb in Uber v zgodnjih 2000-ih, zaznamovala porast potepanja umetniškega delavca. Današnji nomadski umetniški delavec zbira manj kulturnih izkušenj in več žigov v potnem listu ter spomine na zabave, sestanke in obiske umetniških muzejev, ne da bi se natančno spomnil, od kod.

“Energija ali večno gibanje te prevzame. Vse težje je ne klepetati na duhovi način, zabavno kramljati, mešanica pametovanj in citatov, osebno poznavanje sončnega vzhoda nad reko Pad, sončni zahod nad Šenženom, prasketanje opoldanskega sonca, ko ti Acqua Alta omoči meča in ti s svojo umazano vodo ohladi nežnost mačka.” ⁶

Bolj kot navdih umetniški delavci začnejo iskati zabave in brezplačno pijačo ali pa naslednjo pomembno povezavo na svojih poklicnih poteh, za katero se zdi, da nikoli ne pride pravočasno, ali pa ni zadovoljiva. Trudimo se pokriti tla, dejanska tla, kot da je pokrivanje zemljevida s svojo prisotnostjo ena od nalog na našem neskončnem seznamu opravil. Videti vse, slišati vse, čutiti vse, vsrkati vse. Kot da bi nam obkljukovanje vseh oken -enale, -ium in AiR prineslo matematični rezultat, enak novim perspektivam, praksam in mrežam. Je izračun pozitiven ali ti morda prinese ”minus”, te pusti praznih rok, saj si na letališču v Rigi izgubil kopijo knjige "Community Art: The Politics of Trespassing", medtem ko si se v naglici prijavil na naslednji mednarodni dogodek?

Zdi se, da Bourriaudov predlog skorajda nakazuje, da mora biti bivanje v fiksni točki statično in heterogeno. Multikulturalizem, postmodernizem in kulturna globalizacija so vrednote v jedru njegovih spisov in v jedru umetniškega sveta, v katerem naj bi si želeli biti, toda za kakšno ceno? Nomadski življenjski slog nas spravlja v slabo spanje, neprizemljenost in pomanjkanje denarja, ves čas pa nam obljublja bogastvo življenja.

Mehurček umetniškega sveta se je tako razširil, postal je mednarodni in medcelinski, vendar na strogo zahoden način, z dobičkom samo za globalizirana podjetja (prej omenjena Airbnbji in Uberji sveta), ne za nas, ne za lokalne skupnosti, za katere smo umetniški delavci podali kilometre stran, se "srečali", in zagotovo ne za planet. V teh enajstih kratkih letih, odkar je izšel The Radicant, se je izkazalo, da so poceni potovanja prej kot orodje za širjenje našega fizičnega in duševnega obzorja orodje za kapitalistično širitev in ekološki kolaps.

V zadnjih petnajstih letih se je število letov povečalo s 23,8 na 39,4 milijona na leto ⁷, povprečno za 1,04 milijona letov na leto, kar nanese na skupno približno 4,9 milijarde letov v petnajstih letih. Letalski promet prispeva 2,5% svetovnih emisij ogljikovega dioksida (CO2) in 3,5% celotnega globalnega segrevanja ⁸. Dandanes ne letimo le med celinami in med državami, ampak tudi znotraj države na razdaljah, ki jih je mogoče zlahka prepotovati z vlakom ali avtobusom, kar so vsekakor bolj zelene možnosti za potovanje.

Glede na katastrofalne napovedi antropocentrične apokalipse, ki se dogaja že tekom našega življenja, bi moral svet umetnosti ukrepati in se ne le spraševati. Umetniki, ki ozaveščajo o globalnem segrevanju tako, da prepeljejo 122,75 ton ledu iz Nuuka na Grenlandiji v London, v Angliji, ⁹ ali da letijo na drugo celino, da bi se pogovarjali o strogo estetiziranih scenarijih sodnega dne, ni in ne bi smelo biti več dovolj.

Vprašati se moramo, umetniški delavci, kolikokrat smo leteli samo zaradi udeležbe na simpoziju, bienalu ali rezidenci. Kakšen je dejanski ogljični odtis med leti, vožnjami z vaporettom in poznimi nočnimi vožnjami s taksiji? Ali presega mediane naših izvornih držav ali mediane celotne svetovne populacije? ¹⁰ In predvsem, ali smo in do kakšne mere smo vpleteni v ekološko uničenje planeta?

Medtem ko naj bi potovali, da razširimo svoje izkušnje, perspektive in mreže ter poskušamo v vsem najti neki pomen, uničujemo tudi svoj planet. Svet umetnosti se mora s tem sprijazniti, začeti priznavati svoj del v širšem ekosistemu in predlagati nove načine bivanja in nove metodologije, če ne celo nove sisteme.

Kot smo trdili na začetku tega besedila, je potovanje za umetnika čas pridobivanja novih izkušenj, navdiha in perspektiv, čas sklepanja novih zavezništev ali obnovitev starih mrež in, v času rezidence, čas ustvarjanja novih umetniških del. Običajno ne potujemo zgolj zaradi potovanja (da bi se pripeljali iz točke A v točko B), saj to ni zadovoljiva namera, ampak potujemo zato, da si oddahnemo ali se preprosto premikamo in premaknemo.

Če je potovanje zasnovano kot pot stran od navadnega, običajnega, mondenega, ali je treba vključevati gibanje in ali je treba pojme o potovanju povezati s fizičnim gibanjem? Bi lahko šli izven običajnosti, če bi bili nepremični in ostali na mestu? Ko bi se upočasnili ali celo mirno sedeli? Bi se lahko, namesto da bi brezciljno tavali iz mesta v mesto, od bienala do trienala, ustavili in razmišljali? Ali še bolje, ali bi lahko ciljali na določene točke, nanje kliknili in se tja prežarčili?

Letošnje leto je "postalo čas za razmislek o tem, kaj dejansko pomeni potovati" ¹¹. Potovanje je lahko podati se na avanturo izven običajnega, ali pa upočasnitev. Skodelica čaja, ki si jo lahko pripravite v kuhinji, vas poživi, knjiga, ki jo lahko izgubite le pod kavčem, pa vas odpelje in obogati. Računalniški zaslon, ki se sveti pred vami, vas popelje v resničnosti, lepše od resničnosti same, s popolnimi vremenskimi pogoji in najboljšimi prigrizki, polne pokrajin, ki bi jim jih zavidal J.M.W. Turner in živali tako fantastične, da bi lahko bile del La Planète Sauvage. Doživetje lahko začinite s »Klikom na srečo« v programu Google Earth ali pojdite po varnejši poti s tiskano izdajo »Grobega vodiča po Xboxu« ¹². Globalni FOMO lahko pomirite s klikanjem po Kitajskem zidu ¹³ ali pa se potaplajte z velikanskimi mantami v Mehiki. ¹⁴ Vse, ne da bi se premaknili niti za korak iz udobja lastnega doma.

"Zdi se, da so trenutne razmere zrele za rast virtualnih potovanj, saj obdobje nizkocenovnih letov zdaj ogrožata covid-19 in vse večja zaskrbljenost zaradi vpliva letenja na okolje." ¹⁵ Oprema za računalniško simulacijo, kot so VR, AR ali celo Slow TV, so v tem letu stagnacije doživela velik razcvet in bodo v prihodnjih letih pridobila še več pozornosti. In ker umetniški delavci z vsakim dnem delajo na daljavo dlje, pišejo elektronsko pošto in neskončno prepisujejo proračune projektov, izdelujejo 3D makete instalacij in ZOOMajo v sestanke, zakaj ne bi tudi potovali na ta način?

Kustosinja Marina Valle Noronha v svojem avdio delu "Art Off The Air (AOTA)", v katerem raziskuje vpliv umetnika na okolje in ogljični odtis njegovega življenjskega sloga, v delu vpraša umetnika Kim Modig: »Če ljudje potujejo, da bi našli navdih, kje bi ga našli, če ne bi potovali?«, na kar Modig odgovori: »No, dovoli mi, da se sprehodim in vrnem, odgovorim po premisleku...«

Odgovor umetnika nakazuje, da je iskanje navdiha pogojen s časom, vsaj čas, da nekam gremo in se nato vrnemo. Modig sicer ne daje jedrnatega odgovora, kako bi umetniški delavci drugače iskali navdih, vendar se vrača z zamišljenega sprehoda in navaja stališča obeh: »Masovni turizem, mobilnost, dostopna potovanja z letalom in internet so postale temelj profesionalne umetniške kariere. Nenehna potovanja, katerih se poslužujejo umetniški strokovnjaki in so vezana na kolonialne ideje širitve in osvajanja, ne povzročajo le ogljikovih emisij, temveč tudi utrujenost, depresijo in izgorelost,« ¹⁶ prepričljivo ponavlja točke, o katerih razpravljamo v tem besedilu.

V primeru projekta Playing Ways, raziskovanje počasnega in ekološko premišljenega načina premikanja, ki ga je ustavila kriza Covid-19, smo digitalno potovanje pojmovali kot sredstvo za eskapizem in navdih ter gledali na širši pomen, kaj pomeni potovati. Potovati počasi, da si naberete nove izkušnje in navdih, ali potovati s hitrostjo brezžičnega internetnega omrežja in s katerim to hitro opravite. Na tej točki smo uporabili nekaj tistih začetnih raziskovalnih potepanj po digitalnem in jih uokvirjali v ožje metodologije digitalnega flâneurja.

Začelo se je s preprostim vprašanjem: »Kako zaiti v neznano na spletu? S klikom na povezavo. Greš nekam. Koga briga kam? Kibernetski flâneur se sprehaja zaradi poti, izkušnje, pretoka digitalne pokrajine, ne išče kakršne koli desinacije ali cilj«. ¹⁷ Videokonference so postale simpoziji, prav tako pogovori, ki bi si jih želeli imeti. Naša digitalna potovanja so postala vztrajnostni performans, videoprodukcija pa oblika montaže, medtem ko so nas kompozitni .gif-i v hipu popeljali na potovanje okoli sveta.

Digitalni flâneur spremeni svoje stališče medtem ko je zaklenjen v majhni sobi. (Digitalni) svet je še vedno tam, lahko ga preprosto odprete v novem zavihku brskalnika in razišče; s klikom na 3D kruzor v oknu brskalnika ali pa si vzame čas za raziskovanje, ki ga lahko s klikom gumba zaustavi in nato enostavno nadaljuje.

Fizično širine sveta ni mogoče nikoli v celoti raziskati. Ne v življenjskem obdobju. Toda ali ga lahko raziskujemo digitalno, po delcih? Biti povsod, morda hkrati, z uporabo interneta z odprtimi zavihki brskalnika, eden v Evropi, drugi v Aziji, eden v Helsinkih, drug na Tajvanu? Z digitalnimi potovanji ste hkrati lahko povsod in nikjer, doma in na Tajvanu.

Uporaba naših zaslonov kot oken vlakov, kadriranje sveta v spreminjanju ločljivosti in spreminjanje velikosti 1280 x 720 HD pripravljenih podoken, medtem ko se slika hitro zamegli s hitrostjo našega širokopasovnega interneta, gledamo na 4K, HD, 720p, 480p ali včasih celo 360p ločljivost filma premikanja.

Potovanje skupaj zahteva čas, da smo drug z drugim; razpravljanje o knjigi, ki jo oba bereta, obrekovanje ali pa samo hvaljenje oziroma objokovanje vremena. To bi moralo biti dovolj. Dovolj bi bilo vzeti si nekaj ur, da pokličete s prijatelja-sodelavca, se pogovorite o tem in onem in morda tudi delate. Videti sodelavce, mentorje, mednarodne govorce in voditelje prek videokonference bi moralo biti dovolj.Potovanje je lahko tako enostavno, kot je klik na povezavo in onemogočite video možnosti računalnika, ko si niste oblekli hlač

.

Med digitalnim potovanjem se lahko popolnoma potopite v prizor dela, zaklenjen v meje 24-palčnega zaslona za montažo videoposnetkov (ali ultraširok potopni zaslon, če imate srečo), ne pa v pogled skozi okno vlaka. Ogledate si lahko (informacijske) vzorce sveta in slišite zvoke, ko se premikate po zaslonu in si jih zavrtite tako hitro ali počasi, kot želite.

Po želji se lahko ustavite na sliki krave, ne da bi jo pri tem ogrozila hitrost potovanja, med potovanjem pa nikoli nič ne zamudite.

Da bi v celoti poustvarili način hitrega potovanja, moramo poustvariti občutek, s katerim »pridemo na cilj ... še vedno čustveno in fizično puferiranje in si lahko samo ogledamo kraj, kjer smo pristali, namesto da bi mu dovolili, da vpliva in prežema naš način bivanja.« ¹⁸ Z ustvarjanjem istih načinov hitrega potovanja v slikovni datoteki .gif, zaporedju naključnih sekvenc, lahko poustvarimo premik, ki ga čutimo pri potovanju z letalom. Hitro potovanje s hitrostjo 100 MBPS / 10 MBPS nas vsako sekundo pripelje nekam drugam, nas premakne, hkrati pa ne premakne našega telesa.

^{1, 2, 3} HELLMANZIK, C., 2012: Does travel inspire? Evidence from the superstars of modern art, Empirical Economics 45, Journal of the Institute for Advanced Studies, Dunaj, Avstrija, 281-303 (2013)

⁴ BOURRIAUD, N., 2009. The radicant. New York, Lukas & Sternberg.

⁵ HESTERS, D., 2019: On Internalisation and Guest Workers, D.I.T. (Do It Together) The Position of the Artist in Today’s Art World., 48. Brussels, Flanders: Flanders Arts Institute, Flanders, Nizozemska

⁶ BERARDINI, A.: How to Survive International Art: Notes from the Poverty Jetset, [dostopno na daljavo] MOMUS, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: https://momus.ca/how-to-survive-international-art-notes-from-the-poverty-jetset/

⁷ ARBINOLO, R.: Two reasons why cheap flights may cost us the Earth - And what to do about it [dostopno na daljavo] META, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: https://meta.eeb.org/2019/08/07/two-reasons-why-cheap-flights-may-cost-us-the-earth-and-what-to-do-about-it/

⁸ RITCHIE, H.: Climate change and flying: what share of global CO2 emissions come from aviation? [dostopno na daljavo] Our World in Data, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: https://ourworldindata.org/co2-emissions-from-aviation

⁹ ELIASSON, O., and ROSING, M.: Inside the Ice Watch: Carbon Footprint [dostopno na daljavo] Olafureliasson.net, 2019 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu:  http://olafureliasson.net.s3.amazonaws.com/subpages/icewatchlondon/press/Ice_Watch_London_Carbon_Footprint.pdf

¹⁰ Toplogredni izpusti na prebivalca v Evropski uniji (EU-28) leta 2018, po državah članicah, (v metričnih tonah CO2 na prebivalca). Statistika dostopna na https://www.statista.com/statistics/986392/co2-emissions-per-cap-by-country-eu/

OPOZORILO: Podatki so navedeni, ker vsi trije sodelujoči umetniki in producenti živijo v Evropi in večinoma potujejo po Evropi.

¹¹ SKINNER, T.: Virtual worlds: Can we travel without travelling? [dostopno na daljavo] BBC.com, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.bbc.com/travel/story/20200330-covid-19-virtual-travel-during-coronavirus

¹²  Introduction to the Rough Guide to XBOX [dostopno na daljavo] roughguides.com, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu:   https://www.roughguides.com/articles/introduction-to-the-rough-guide-to-xbox/

¹³  The Great Wall of China [dostopno na daljavo] circleonestudios.com, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: https://www.circleonestudios.com/360/Great_Wall_China/

¹⁴ Dive with Giant Manta Rays in Mexico in 3D 360 [dostopno na daljavo] YouTube.com, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu:  https://www.youtube.com/watch?v=MIFVtVYfU90&t=3s

¹⁵ SKINNER, T.: Virtual worlds: Can we travel without travelling? [dostopno na daljavo] BBC.com, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.bbc.com/travel/story/20200330-covid-19-virtual-travel-during-coronavirus

¹⁶ MODIG, K. And VALLE NORONHA M.: “Am I living an asshole?” Kim Modig & Marina Valle Noronha’s ‘Art off The Air’ on the motions & emotions of art that travels [dostopno na daljavo] aqnb.com, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: https://www.aqnb.com/2019/06/06/am-i-living-like-an-asshole-kim-modig-marina-valle-noronhas-art-off-the-air-on-the-motions-emotions-of-art-that-travels/

¹⁷ HENDEL, J.: The Life of the Cyberflâneur [dostopno na daljavo] theatlantic.com, 2012 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: https://www.theatlantic.com/technology/archive/2012/02/the-life-of-the-cyberfl-neur/252687/

¹⁸ HUUSKONEN, J., and NEILSON, D.: POST FOSSIL TRANSITION READER  [dostopno na daljavo] hiap.fi, 2020 [citirano 25.12.2020]. Dostopno na svetovnem spletu: https://www.hiap.fi/wp-content/uploads/2020/09/Beta2_Pofo_Reader_2020_website.pdf