Ob zaključku digitalnega potovanja, sta soavtorja karseda točno izračunala tudi impakt digitalnega potovanja, saj je izračun impakta pomemben del končnih ugotovitev. Soavtorja se zavedata da selitev projekta na splet, ni apriori bolj ekološka, ter da ima digitalno potovanje lahko podobne negativne posledice na okolje, kot potovanje z neekološkimi prevoznimi sredstvi. Umetnika sta tako primerjala tri: ogljični impakt (izpusti CO2) potovanja z letalom, potovanja z vlakom in digitalnega potovanja.

Pri izračunu sta ugotovila da za isto pot; od mesta Helsinki, Finska, do mesta Tajpej, Ljudska republika Kitajska; posameznik ustvari 1,54 tone CO2 pri potovanju z letalom, 0,41 tone CO2 pri potovanju z vlakom in 1,25 tone pri digitalnem potovanju. Izračun je sicer okviren, tudi ob navajanju najbolj zanesljivih virov, saj so javno dostopni podatki emisiji CO2 izračunani na osnovi povprečij in niso dokončni. Ta okvirni izračun, pa čeprav še tako banalen, postavi pod vprašaj sodobno vsesplošno naravnanost k uporabi digitalnih orodij, ki so lahko skoraj toliko onesnažujoča, kot potovanja z letalom. V razmislek, letalski promet prispeva k 2,5% svetovnih emisij ogljikovega dioksida (CO2) in k 3,5% celotnega globalnega segrevanja, zato se lahko samo vprašamo v kolikšni meri naše digitalno življenje vpliva na počasno uničevanje našega planeta.